Parodontalna bolezen

Parodontalna bolezen je zelo razširjena bolezen naših časov in pomeni vnetje tkiv, ki obdajajo in podpirajo zobe. Parodontalna bolezen vključuje progresivno izgubo alveolarne kosti (iz prepletene kostnine) okrog zob, ki v primeru da se je ne zdravi povzroči rahljanje tkiva in posledično privede do izgube zob.

paradontoza

Parodontalno bolezen povzročajo mikroorganizmi, ki se nahajajo na površini zoba, v zobnih oblogah in pa pretirano agresiven imunski odziv telesa na te mikroorganizme. Bolezen se začne kot krvavitev dlesni ali kronični gingvitis (akutno vnetje), ki se lahko razvije v parodontitis (vnetje dlesni, ki se mu pridružuje propad ostalih obzobnih tkiv – zobnega cementa, pozobnice in čeljustne kosti, ki obdaja zob). Prvi znak parodontitisa je nastanek obzobnih žepov. Pri napredovalem parodontitsu se dlesen odmakne, zobje postanejo daljši, pričnejo se majati, njihov položaj se spremeni. Diagnoza parodontalne bolezni nastane z vpogledom v mehka tkiva dlesni okrog zob s sondo in z rentgenskimi posnetki. Z vizualno analizo je možno ugotoviti količino izgube kosti okoli zoba. Specialisti za zdravljenje paradontalne bolezni so parodontologi, njihovo področje pa je parodontologija.

Parodontitis

Kronična parodontalna bolezen je najpogostejša oblika bolezni. Napreduje razmeroma počasi in običajno postane klinično očitna v odrasli dobi. Agresivna pa je redkejša oblika bolezni, ki kot že samo ime pove, napreduje hitreje in postane klinično očitna v adolescenci. Čeprav obstajajo različne oblike bolezni, je vsem skupni isti povzročitelj – mikroorganizmi in glivične okužbe. Na intenzivnost bolezni vpliva kar nekaj dejavnikov. Pomembni “dejavniki tveganja” vključujejo kajenjeslabo nadzorovano sladkorno bolezen in dedno (genetsko) občutljivostjo.

Simptomi parodontalne bolezni
  •  Rdečina in krvavitev dlesni med umivanjem zob, med uporabo zobne nitke ali ugriza v trdo hrano (npr. jabolka), čeprav se to lahko zgodi tudi pri gingvitisu, kjer ne gre za izgubo tkiva,
  •    ponavljujoče se otekanje dlesni,
  •    slab zadah in vztrajen kovinski okus v ustih,
  •    recesija dlesni, ki izhaja iz očitnega podaljševanju zob – lahko tudi posledica močnega roko krtačenjem ali s trdo zobno ščetko,
  •    globoki žepi med zobmi in dlesni (žepi so mesta, kjer se zob in dlesn stikata),
  •    izguba zoba, v poznejših fazah (čeprav se to lahko zgodi zaradi drugih razlogov).

Vnetje dlesni in uničenje kostnega tkiva je večinoma neboleče. Zato se velikokrat zgodi, da neboleči krvavitvi pri ščetkanju ne pripisujemo velikega pomena. Zavedati se moramo, da so to lahko prvi znaki bolezni, ki pa jih ne smemo zanemariti.

Kako parodontalno bolezen preprečimo?

  •  čiščenje zadnjih zob,
  •   uporaba antiseptične ustne vodice,
  •   redni zobozdravstveni pregledi in strokovna zobna čiščenja, ko je to potrebno (redni zobozdravstveni pregledi služijo za spremljanje ustne higiene in opredelitev zgodnjih znakov parodontalne bolezni).



Kdo ti lahko pomaga:

Parodontolog v tvojem kraju?

Preverite:
Ustni higienik v tvojem kraju?

Preverite:
Osebni zobozdravnik v tvojem kraju?

Preverite:









Kontakt: info@mojzobar.si   |  O portalu in splošni pogoji

Vnos podatkov o zobozdravstvenih ambulantah je brezplačen, v kolikor nam pišete na zgornji kontakt.

Ste zobozdravnik?

Dobro je vedeti, današnji nasveti:




© 2018 MojZobar.si